Praznično jutro smo namenili poudarkom največjega Marijinega praznika. S svojo neutrudno mislijo na vse ostarele in bolnike nam je svoj odnos do Marije, naše velike priprošnjice v mnogih preizkušnjah, zaupal duhovnik Miro Šlibar.
Praznično jutro smo namenili poudarkom največjega Marijinega praznika. S svojo neutrudno mislijo na vse ostarele in bolnike nam je svoj odnos do Marije, naše velike priprošnjice v mnogih preizkušnjah, zaupal duhovnik Miro Šlibar.
Ob današnjem prazniku povejmo najprej to, da so najstarejše Marijine cerkve na Slovenskem posvečene prav Mariji Vnebovzeti …
Ob današnjem prazniku povejmo najprej to, da so najstarejše Marijine cerkve na Slovenskem posvečene prav Mariji Vnebovzeti …
Avgustovske Globine sestavljajo odlomki nekaterih preteklih oddaj. Najprej smo pred velikim šmarnom ponovili nekaj misli o Mariji, našem zaupanju in sprejemanju. Slišali smo tudi odlomke iz oddaje o branju Svetega pisma na počitnicah in razmišljanje o zanimivem vprašanju, kdo bo prišel v nebesa.
Avgustovske Globine sestavljajo odlomki nekaterih preteklih oddaj. Najprej smo pred velikim šmarnom ponovili nekaj misli o Mariji, našem zaupanju in sprejemanju. Slišali smo tudi odlomke iz oddaje o branju Svetega pisma na počitnicah in razmišljanje o zanimivem vprašanju, kdo bo prišel v nebesa.
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.
Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.
Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Nadaljevali smo z odkrivanjem blagodejnih učinkov hoje - tokrat hoje ob peščeni obali, povabili pa smo tudi na Kredarico, kjer bo v najvišjem svetišču pri nas kar nekaj možnosti za obisk svetih maš.
Nadaljevali smo z odkrivanjem blagodejnih učinkov hoje - tokrat hoje ob peščeni obali, povabili pa smo tudi na Kredarico, kjer bo v najvišjem svetišču pri nas kar nekaj možnosti za obisk svetih maš.
Letošnje Marijino Vnebovzetje je bil poseben praznik za dvojezično župnijo Gorje v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, saj je bil od tam radijski in televizijski prenos svete maše za vso Avstrijo. Maša je bila seveda dvojezična. Župnik Stanko Trap je v pridigi povedal. In tako je med drugim zapel cerkveni zbor Gorje pod vodstvom organistke Cornelie Mörtl. V včerajšnjem prazničnem večeru pa je bila tradicionalna, že 69. ladijska procesija z Marijinim kipom na Vrbskem jezeru. Nagovore na postajah in blagoslov je imel celovški škof Jože Marketz.
Letošnje Marijino Vnebovzetje je bil poseben praznik za dvojezično župnijo Gorje v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, saj je bil od tam radijski in televizijski prenos svete maše za vso Avstrijo. Maša je bila seveda dvojezična. Župnik Stanko Trap je v pridigi povedal. In tako je med drugim zapel cerkveni zbor Gorje pod vodstvom organistke Cornelie Mörtl. V včerajšnjem prazničnem večeru pa je bila tradicionalna, že 69. ladijska procesija z Marijinim kipom na Vrbskem jezeru. Nagovore na postajah in blagoslov je imel celovški škof Jože Marketz.
Marijino vnebovzetje je najstarejši Marijin praznik. V Jeruzalemu so že v 5. stoletju obhajali 15. avgusta spomin dneva, ko je Marija zaspala. V 6. stoletju se je praznovanje razširilo po vsem Vzhodu. V Rimu so uvedli ta praznik v 7. stoletju z imenom Marijino rojstvo za nebesa. Vnebovzetje blažene Device Marije pa izhaja iz 8. stoletja. Že v 7. stoletju so praznik obhajali z vigilijo. Praznik je postal zelo priljubljen in so ga zato slovesno obhajali. Šele v 20. stoletju, 1. novembra 1950 – to je bilo sveto leto - je papež Pij XII. slovesno razglasil versko resnico, da je bila Marija „po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.“ Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Marijino vnebovzetje je najstarejši Marijin praznik. V Jeruzalemu so že v 5. stoletju obhajali 15. avgusta spomin dneva, ko je Marija zaspala. V 6. stoletju se je praznovanje razširilo po vsem Vzhodu. V Rimu so uvedli ta praznik v 7. stoletju z imenom Marijino rojstvo za nebesa. Vnebovzetje blažene Device Marije pa izhaja iz 8. stoletja. Že v 7. stoletju so praznik obhajali z vigilijo. Praznik je postal zelo priljubljen in so ga zato slovesno obhajali. Šele v 20. stoletju, 1. novembra 1950 – to je bilo sveto leto - je papež Pij XII. slovesno razglasil versko resnico, da je bila Marija „po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.“ Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Marijino vnebovzetje je slovesni in zapovedan praznik, eden izmed največjih krščanskih praznikov. Spominjamo se in praznujemo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. V Prazničnem jutru smo predvajali pogovor s predsednikom nadškofijske Karitas Maribor, župnikom v Svečini in sv. Juriju ob Pesnici Brankom Mačkom in katehistinjo na Ravnah na Koroškem Marijo Prikeržnik, ki ju je pred mikrofon povabil Blaž Lesnik. Slišali smo še nekaj prazničnih misli, ki jih je pred leti ob prazniku pripravil kapucin br. Štefan Kožuh.
Marijino vnebovzetje je slovesni in zapovedan praznik, eden izmed največjih krščanskih praznikov. Spominjamo se in praznujemo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. V Prazničnem jutru smo predvajali pogovor s predsednikom nadškofijske Karitas Maribor, župnikom v Svečini in sv. Juriju ob Pesnici Brankom Mačkom in katehistinjo na Ravnah na Koroškem Marijo Prikeržnik, ki ju je pred mikrofon povabil Blaž Lesnik. Slišali smo še nekaj prazničnih misli, ki jih je pred leti ob prazniku pripravil kapucin br. Štefan Kožuh.
Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V oddajo Naš gost je prišla glasbena legenda, ki jo tako doma kot po svetu poznajo že samo po imenu - Alfi. Slišali boste lahko zanimive pripovedi iz več kot 65 let bogate in raznolike glasbene zgodbe ter 80 let življenja. Uživajte v pogovoru z Alfijem Nipičem.
Spregovorili smoo poporodni depresiji. V našem studiu se nam je pridružila Tea Terzić s Psihiatrične klinike Ljubljana. Kako prepoznati, da gre za poporodno depresijo, kako ta vpliva na dojenčka, kako jo zdraviti in kakšne so možnosti, da se ponovi? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili.
V Metliki in bližnjem Boldražu bodo jutri počastili spomin na rojaka, ki se je tam rodil pred 90-imi leti - dr. Antona Mavretiča, izjemnega človeka, znanstvenika in raziskovalca, ki je pomembno prispeval k sedanjemu vedenju človeštva o planetu Zemlja, Soncu ter medplanetarnem in medzvezdnem prostoru in ime Slovenije zapisal v večnost. Na Metliškem gradu bo potekal posvet, kjer bodo sodelovali dr. Boris Pleskovič, prof. dr. Tadej Bajd in Rok Šikanja. Ob 12. uri pa bodo na rojstni hiši dr. Mavretiča slavnostno odkrili spominsko ploščo. Slavnostni govornik bo nekdanji predsednik SAZU prof. dr. Tadej Bajd. V kulturnem delu programa z naslovom Belokranjec v vesolju bodo sodelovali oktet Vitis, Nina Škof in Eva in Vika Vukšinič. Dogodek pripravljajo Občina Metlika, Belokranjsko muzejsko društvo in Iniciativni odbor za postavitev spominske plošče, katerega del je tudi Svetovni slovenski kongres.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče